Še eno ti pesem moram zapeti

preden zatisnem trudno oko

da ti dušo tvojo pozdravim

da ti obrišem solzno oko

Ko vedel bi

  kako zdaj trpim

ko gledam tvoj dragi

 nesrečni obraz

vso srečo na svetu zate želim

podala v boj bi zate se jaz

Največja je želja moja bila

da bi me grelo tvoje oko

kako sem jaz slepa od želje bila

želela sem zate vedro nebo

Pomisliti nisem mogla nikoli

da me srce bo še huje bolelo

ko bom spoznala

 predal si se boli

da mi srce bo nevzdržno trpelo

Da bodo solze me tvoje ranile

da bom želela si konec sveta

vse bolečine da bi minile

da našega bom preklela boga

Ura je zdavnaj že polnoč in proč

nate še  mislim

 težko je živeti

dušo oklepa mi tesen obroč

preveč trpiš

 tega srce mi ne more sprejeti

Premalo je zvezd

 premalo sijaja

ni cvetja

 da bol bi tvoja prešla

resnico spoznala sem

 zate ni raja

odkar je tvoja ljubezen odšla

Prave sreče okusil ne boš

preveč trpiš

 stresa te jok

a s čim bi odgnala ti dušo bolečo

kako bi pregnala od tebe nesrečo

To mislim ponoči

 ko sladko že spiš

ko bol je prestala

 ko duša počiva

takrat sem pri tebi te roka pokriva

objame te žarek in manj ti trpiš

Je žalostno tudi moje srce

oblaki ga sivi kruto obdajajo

lepi spomini ponovno prihajajo

morda

 dragi

 sežejo tudi do te

Bi rada ti radost in srečo delila

da bi trpljenje neznosno minilo

da bi ti žarek razsvetlil nebo

da ne bi življenje bilo zate težko

Zate ni sonca ni zvezd in sijaja

zate je dež in hladna tema

zate nikoli ne bo več sijaja

ker tvoja ljubezen je od tebe odšla

Ostal si sam na cesti trpeči

prah brisala bom s ceste z roko

naj te vsaj želja moja osreči

da bi srce ti bolj vedro bilo

Solze pretakaš grenke in slane

pa padajo tudi na moje srce

ko gledam tebe

 odprte so rane

za tvojo bolečino nihče ne ve

Še eno ti pesem moram zapeti

preden zatisnem trudno oko

da ti dušo tvojo ozdravim

da ti obrišem solzo z roko

Milena