Danes je bičal me veter
porival me je naprej in nazaj
ni me mogel zaustaviti
srce je spraševalo
zakaj
zakaj
Vedel je dobro
da si presegel vse meje
resnice ne moreš več prepoznati
da si ostal sam na cesti
in da iščeš in kličeš nekoga
ki bi ti pomagal vso rano odgnati
Rana je pekoča
žge in trpinči
želi te zasužnjiti za večne čase
na vsakem vogalu lomi
obžaluje in joče
prosi
od jutra do mraka
prosi
boga zase
Zavedaš se svojih laži
vsak nasmeh je zaigran
srce je prazno in osamljeno
sprašuješ se
ali bo tvoja krutost oproščena
in ne veš
da bi bila dovolj
le ena beseda
Ena beseda je tiha ostala
Skrita v srcu
pri tebi in s tabo se gleda
včasih skrije
svoj otožni pogled
le v ogledalu
ponovno zasije
Nikoli ne boš izrekel
ene besede
ki bi moje rane zacelile
nikoli ne bodo moje misli
priplavale do tebe
in se s tabo veselile
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!