Mama mi pravi
sin dragi, sedenje v travi
ne pomaga čisto nič
k jasnejšim mislim
v tvoji raztreseni glavi!

A misli moje
so kot poletni veter;
pripodijo se iznenada,
pred nevihto,
kot del divjega tornada.

Če kaj najdejo
na svoji poti,
pustijo razdejanje.
Drugače pa zapustijo
lepo sled
besednega orkana.

Potem pa je samo še vprašanje;
ali bo gasilec,
ki ga s čajem prinese
mama na pomoč,
lahko uredil to razmetano podstrešje?

Ali pa bo spet imela prav
(kot mame vedno)
in sedenje v mokri travi
baje ne pomaga vedno.

Tomaž Jevšenak