NOVODOBNI EMONEC

Ker v meni ni krhkih karavan
in ker veliko ljudi razpade,
še preden bi življenje po njih
prvič udarilo,
in se nato jokajo v
tankočutnem poetičnem stiharjenju,
namesto da bi
preštihali vrt in
svojo bledikavo kožo
kot kokoši popasli na
zeleni trati.


Okoli njih trdnjava izolacije,
ki v stenah kože in betona
zadržuje vonj, smrad
potu in urina in acetona
in čikov in posteljnine, ki ima
vedno več prebivalcev,
in infuzije kablov,
ki vodijo proti dlanem
(edina konstanta),
obkladki limoninega sladoleda,
ki se v kožnih žepih ustne votline spreminjajo v
lepljivo juho,
votlo podrsavanje copat, vsak dan za
celinko daljše,
in momljanje, laganje
mami v telefon,
da ja, si danes že jedel.

 

Živimo v obdobju, ko je večina kriminalcev
že zaprtih.

Eva Šubic

Eva Šubic

Poslano:
18. 07. 2023 ob 21:13

(Iz revije Zvon, številka 3-4, letnik XXVI)

Zastavica

Nada

Poslano:
19. 07. 2023 ob 18:33

Ko si v sistemu (v betonu) ne moreš zaznati sistema in je vse v redu, čeprav zaudarja ... taka pesem pove, kako in kaj!

Zastavica

Eva Šubic

Poslano:
20. 07. 2023 ob 10:38

Vsekakor dober pomislek - je življenje predstavljeno v pesmi lenoba ali le obrambni mehanizem pred svetom ...

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
21. 07. 2023 ob 13:53

Zdi se mi zanimivo, kako pesniško raziskuješ nelepe pla(s)ti ... čestitke,

lp, Ana

Zastavica

Eva Šubic

Poslano:
21. 07. 2023 ob 14:22
Spremenjeno:
21. 07. 2023 ob 14:23

Najlepša hvala Ana <3>

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Eva Šubic
Napisal/a: Eva Šubic

Pesmi

  • 18. 07. 2023 ob 21:12
  • Prebrano 292 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 209.71
  • Število ocen: 8

Zastavica