odprem vrata jesenskim ognjem
prijatelj nima časa
da bi rekel zdravo
in jaz ne morem reči
da objokujem svojega mrliča
v egiptu kupujem slaščice in zelišča
kako bolno je to
ženska vije roke k nebu
bedaki sanjajo o miru
reče prijatelj in se prevali na bok
med prsti mi razpadejo črke
gledam kam naj odložim tega mrliča
kakšen svinjak
je povzročilo to da se mu ne posvečam
naposled pokleknem
pričnem razgrebati zemljo
zakaj
zakaj že
ovem se da kopljem grob
za nekoga
on sanja
o nebu tihem
o deželi
kjer se cedita med in mleko
vso noč dežuje
gori tobak
tlijo sanje
Sanje so prijateljice, sploh če so lepe, upanje je še lepše, ko pa zbledi, ostane prazna resnica, ki ti pove, kje si, kdo si....
Lp
MILENA
Kakorkoli, vsak dan se vračam iz sanj, nekega dne se ne bom, ostal bom tam, preden spet, bo vmes dolg premor. Če se bom takrat spomnil kdo sem bo fajn...
Je bil dober občutek; ko si končal?
Veseli pozdravi,
PLES.
resnica, moški z mrtvim otrokom v
naročju. jaz, ki to gledam, brez kančka žalosti, obžalovanja. blaznost bolečine, ki se ne more več ovedeti, da je zaman odkup moje krivde z nedolžnim trpljenjem, nemogoč, tako malo me brigajo drugi ...
nekdo, ki se mu vse zazdijo sanje, izgubljeni smisel smrti, potem, za eno ljubko granatiranje v neskončnost ...
Kako žalostno. In kako bi si človek želel, da so to le sanje.
A žal sanjamo realnost.
Ljudje smo otopeli in otrdeli. Važno je na kateri strani je kdo.
Danes ti želim lepše sanje.
lpb
spomnil sem se, samo naslova, grobnica za borisa davidovića. zakaj ne pisati tudi tako kot da bi ...
lp branka, please to mičju ...
Gori tonak, tlijo sanje ... po jesenskem ognju ... globoka pesem. Lp, Caki
Zelo močna družbenokritična pesem, čeprav se ta kritika skriva za intimno izpovedjo. Presunljiva pesem, ki kaže na nemoč posameznika.
L P, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!