Bolezen
Vsako jutro, ko se zbudim
pomislim na tvoje oči.
Tvoj nasmeh, nasmeh kateri
spremeni tvoj obraz srečen ali žalosten.
Vem da si vesela da pridem na obisk.
Bolezen uničuje tvoj spomin ne veš kdo sem.
Ampak sem vesela,
ko me med pitjem kave vprašaš.
''' kdo je tvoja mama. ''
Jaz vsa vesela rečem, ''' ti si moja mama. ''
Tvoj obraz za žari kot sonce na nebu.
A moj tudi, ko za trenutek ves, da sem jaz tvoja hči.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: NEVENKA
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!