Ko prhutaje nosijo jo krila
in tam se v travi skriva pred vročino,
nemirno išče v cvetu medičino,
je kakor drobna nežna gozdna vila.
Spoštuješ v malem bitju veličino.
Svoj rilček kakor cevko je odvila,
globoko v cvet ga lahno potopila.
Začutim v srcu svilnato toplino.
Kako me srčno je razveselila,
ko ljubko je čez travnik priletela,
igraje se med bilkami lovila.
Sem gledala jo tiho in sedela,
se lica mojega je dotaknila,
čutila sem, kako me je objela.
Naravi prepustim se, opazujem.
Zaupnica je moja, ko sem sama,
na krilih njenih plujem brez programa.
jo iz srca spoštujem, občudujem.
Poslano:
15. 07. 2023 ob 06:30
Spremenjeno:
15. 07. 2023 ob 06:49
Jutro Olga,
Zdi se mi, da je lepota tvoje poezije v tem, da si deliva mnenje, da je metulj popolnejši "izdelek" inteligence kakor 150 mio $ drago supersonično nevidno vojaško letalo, ( ki pač le seje smrt).
In če od danes naprej prenehamo objavljati pesmi ali celo jih prebirati, nam tega nihče ne bo vzel, (niti Tomiju in njegovim nepodčrtankam niti nekoliko podcenjenim prispevkom mnogih duš v virtualnem svetu spleta, katerega vsak razvit človek na pragu razsvetljenja lahko za šalo ugasne skupaj s pajaci, ki se imajo za bogove), oni pa bodo v neki drugi dimenziji še vedno iskali smisel obstoja in izmuzljivo srečo.
Smo, kjer smo. la la la la la
uživaj v doseženem, zasluženo !
RA.j.
Sem napisala, pa ni šlo naprej.
Najprej hvala za tvoje razmišljanje.
Ja, obožujem naravo njeno povezanost, soodvisnost in sodelovalnost. Le mi ljudje želimo biti neodvisni in gospodarji, ki to povezanost in ekosistem podpiramo in uničujemo, do temeljev.
Koliko različnih faz mora metulj razvoja mora metulj izpolniti, da se lahko razmnoži. A mi uničujemo nadležne požrešne gosenice. Brez njih ni metuljev.
Lp. Olga
Olga, metuljčica; ne zavedamo se, da je potrebno negovati kokone, bube, da se kasneje razvije lepota.
Vso ti prehitevanje vodi v slepoto ...
Lp, Stojan
Stojan
Res je, ljudje smo preveč egoistični. Žal drži, da se nam vedno mudi. In ne vidimo vseh drobcenih biserov življenja, če samo sedimo in opazujemo.
Hvala za dotik.
Lp. Olga
Lepo te je brati, Olga. Z Metuljčico si mi obogatila sobotno popoldne.
LpB
Lepo, a en verz je malo neroden:
Sem gledala jo tiho in sedela
"nalahno lica se mi dotaknila,"
( ne moreš v istem stavku zamenjati osebka!)
Izboljšaj to, npr.tako
Se lica mojega je dotaknila
Sonet, ki mu dodamo par verzov, imenujemo " repati sonet", na našem portalu pa je Aleksandra Kocmut-Kerstin uvedla termin "sonet +".
Sonet + ima ponavadi dodano kvartino ali tercino, ki sonetom bolj pritičeta kot kuplet.
Lplidija
Hvala Lidija
Sem popravila.
Lp. Olga
Zelo lepo. Zdaj se pa samo še klišeja "zaceljena rana" iznebi, pa bo :)
Sem zacelila klišejsko rano ...hihihi
Hvala Lidija
Lp. Olga
Čestitke k podčrtanki in hitremu celjenju klišejskih ran! Metuljčica je res nekaj posebnega in z veseljem se bom vračala k njej tudi zaradi dodanih verzov v tem čudovitem sonetu, ki so me še posebej nagovorili:
Naravi prepustim se, opazujem.
Zaupnica je moja, ko sem sama,
na krilih njenih plujem brez programa.
jo iz srca spoštujem, občudujem.
Na nove pesmi ti kličem z lepimi pozdravi,
koni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!