V naši Ljubljani fejst fantje živijo.
Lepi mladen'či, med njimi je trio,
ki, kot da s pojavo (tako se vsaj zdi),
z Olimpa so Grškega pravkar prišli.


Fitnes in tek je že zgodaj, zarana.
Njih so telesa kot kamen sklesana.
Bicepsi, tricepsi, potem so na spletu,
čisto vsak dan. V koledarju ob letu.


V petkih, sobotah, se v mesto podajo.
Z avti, z motorji, kar starši jim dajo.
Takoj ko prispejo v mestno središče,
vsakdo za družbo si punco poišče.


V centru je danes res polno ljudi,
sprostit se želijo. So plesat prišli.
Med njimi je Maša (kot Urška se zdi).
Nad  vso  evforijo  zavija  z očmi.


Na spletu je cárica. Je Number One,
tu pa sam dolgčas in ugaša že dan.
Mar res ni nikogar, ki bil bi ji všeč?
V  glavi  kipi  ji  in  vse  ji  je  odveč.


Kakor bi slišal jo, nekdo iz nebes,
zagleda mladen'ča in že gre zares!
Visokega stasa in belih je zob,
postava izklesana (zdi se kot Bog)!


Slučajno je sam in za šankom stoji,
se Maša podviza, že k  njemu hiti.
Se nič ne sramuje, nazaj ne drži:
"Bi plesal ti z mano?" ga ogovori.


Lepotcu nagovor je sprva odveč,
a kar vidi pred sabo, mu je res všeč!
Že večkrat je všečkal na netu njen blog,
sedaj pa osebno je tukaj. O bog!


Kot da peruti bi angelov 'mela,
hitro sta hitro, po podu zletela.
Saj spomni se enkrat, al' dvakrat na to,
da Urška nazadnje izgine v vodó.


Do jutranjih ur, ko že omagajo vsi,
sta zlila se skupaj. Kot eden se zdi!
Ahhh, k njemu se stiska ta lepotica,
blogerka z neta in spletna kraljica.


Pred jutranjo sapo še godba zamre,
ker bendu so tudi moči že pošle.
Le zvon v zvoniku se grobo oglasi,
trikrat odbije in potem obnemi.

triglav