v očeh vetra
je presunjeno zaihtela tista slabost
ki jo malikovalci kristalov
samovšečno imenujejo ljubezen
v vetrovnih objokanih očeh
se je utelesila agonija poletja
s tolikšno močjo
da so se nežne čipkaste sanje
morale trikrat zdrzniti
v svoji ognjeni krsti
v vetru ki spreminja smer
še vedno jočejo tiste samotne oči
ki so dovolj pogumne
da imenujejo stvari
s pravimi imeni