Preganjaš me iz mojega zavetja

čeprav želela tukaj bi ostati

brez dela in razmišljanja

da žarki bi me greli zlati

Pozabiti hočem na vse lepote

na travo zeleno in ptičje petje

zakopati hočem se v blazine mehke

da me premamilo ne bi cvetje

Zakaj želela bi v osamo

to samo moje srce ve

ker razočarano na poti je zastalo

ker ljubiti tvojega ne sme

Zakaj pred mano skrivaš svoj obraz

zakaj roke nočeš mi podati

brez tebe težko je živeti

ne veš

 da težko je zaspati

Ko utrujene zaprem oči

mi solze lijejo po obrazu mojem

srce pa me boli in kliče te

ker želi si spati v objemu tvojem

Nikoli več ne boš mi nudil toplega zavetja

nikoli več pri tebi ne bom se grela

ker si odšel in me ne maraš več

zato nikoli več ne bom cvetela

Milena