
Jutro brez obveze.
Pred menoj skodelica s kavno usedlino,
v kateri iščem dan,
meni pisan na kožo.
Z mrežo iskrivosti vlečem
k sebi vse dobro.
Med sprehodom
skozi zrelo klasje
odvržem skrbi.
Na robu se sezujem
in se otresem ljuljke.
Ničesar ne obžalujem.
Le črno ruto nekje vmes bi najraje
pobarvala rdeče ..
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: dusica
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!