Slišim
zvok oceana,
jate kormoranov, ki drsijo čez obzorje,
bolečino, ki leži za smehom.
Pustim solzam, da se izlijejo.
Se obračam k železniški postaji.
Drevesa mrmljajo monologe.
Opazujem morsko sol in morje kako se presajata v
prazen grob.
Usahneta
med
telesne reže,
tesno povite povoje na rokah
v prtič, ki prekriva glavo rajnemu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jernej Jager
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!