Nekateri ljudje
Se najdejo
Na stičiščih
Na skupni točki
Ki jih veže
In so si v nečem podobni
Drugi pa so si tako različni
Da ne bodo nikoli blizu
Eden drugega
Tudi če ležijo
V bližnjem grobu
Bodo svet zase
Z vso zgodovino obstoja
Tudi če je na nagrobniku
Enaka misel
Nista nikoli imela
Nič skupnega
A takšen je ta mali svet
Poln različnosti
Od slike do drugih drugačnosti
In hodimo
Eden mimo drugega
Brez pozdrava
Še v obraz ne pogledamo
Sočloveka
Edina dokončna je smrt
Preneha govor in gibanje
Preneha se dogajanje
Med nami so oceani
In dolge ceste nas ločijo
Do skupne poti
če nimamo ljubezni, nam nič od vsega ne koristi. in če bi imel vso ljubezen in videnje enega, v katerem je človek človeku tudi smoter, ne le sredstvo, bi na dolgi prašni poti brez kozarca vode sočutja, preprosto umrl.
umrl kot človek.
lp, m
Miko dobro jutro
Res je kot si napisal.
Zato je to tisto kar nas
Zdruzuje in locuje.
Na dolgi prasni poti
Se zgodi marsikaj
Vecina kar sploh ne
Pricakujemo. Zelim ti
Lepi dan.
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!