
na bregu reke bela žena
lasje kot vrbine veje
zaplavajo po gladini
splete jih v kito
v vsak preplet ime
in potem gre
h koreninam ki se sušijo
potipa vrvico iz diha
zrele imajo tih utrip
onemele
odreže
počaka tri dni
sede med sestre pobiralke
ko se osmi dan utripanje ne povrne
izvlečejo izmed pramenov las novo ime
včasih vpletejo jantar z zračnim mehurčkom
upajo iz veka v vek
Tvoje dojemanje mi bo vedno na vzporednici ... Občuteno, razumljeno , Živeto ...
Vso srečo "sestram pobiralkam", naj se oprimejo pravega laska ...
"filia"
Kaj naj rečem, ko mi tvoj angel še šepeta ....
hvala in objem
pi
Skoraj pravljična ... le na koncu:
....
ko se osmi dan utripanje ne povrne
izvlečejo izmed med pramenov las novo ime
včasih vpletejo jantar z zračnim mehurčkom
upajoče iz veka v vek
Lp, Ana
hvala, Ana
tisti odvečni med sem spregledala
popravila vse
lp
pi
Zelo lepa pesem z jantarjem v oceh dalje
Lp, M
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!