jeziček
malo kasneje
šepne skozi napol priprte naoknice
te pobožam po belini popka
in vanj zasadim
jezik
da se zdrzneš
in se najina vzdiha pomešata z vetrom v eter
ne slišim
rečem
skozi padanje
s prsti v lužah
mokra od poletja
vendar
čutim
kako potuješ z dlanmi preko najinih bokov
da se ozrem
radovedna
prihajaš bližje
ali ostajaš
nekaljeno zrno pod žimnico moje dobro rahljane zemlje
kjer gojim svojo polno rdečino v glinenem lončku
kupljenem koncem nekega junija na razprodaji nasmeškov
medtem
ključavnica zaškrta s ključem
in ko pogledam
pribegne v popek
in ga zaklene
2016
Skrivnostna pesem, v katero se vpija okus po dvojini .... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
- 03. 07. 2023 ob 06:18
- Prebrano 260 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 164.34
- Število ocen: 8