Kako dolgo čakati,
da uzreva svetlost dneva,
kako dolgo obstati,
na vrtu, kjer pustoši reva?
Kaj če ne postanem tvoj obraz,
in vsak le sebi si pripadava,
kaj če sva le iste pesmi glas,
in je, zgolj, ljubezen kamor spadava?
Čemu naju bi razjedal strah,
lahko si dovoliva biti,
in včasih se posuje zvezdni prah,
na naju, ko si upava ljubiti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: taja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!