INKUBATOR
ogledujem si plezalko
njeno rast močan preplet
oporo dajejo ji stene
navpičen njihov je pogled.
Vse se dviga proti soncu
korenine čuvajo pra red
največja želja je življenje
in izcimiti nov cvet.
Ljudje smo zadnji paraziti
pod nami je ves raznoliki svet
najhujši stiki so med nami
smrt prekriva zadnjo sled.
Razvoj se širi silovito
zahteven je vse bolj in bolj
ne dohajamo otroško misel
ki je prerasla že naš zreli sloj.
Nov svet je že pred nami
migranti vnašajo nov red
le slutim kaj bo iz zarodkov
umret želi ves stari svet.
Sedanji čas je življenje
pretekli vidim kot spomin
čas prihodnji so še nerojeni
le um bo rešil nas od min.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!