počasi streš dan
kot piškot sreče
ne najdeš listka
včasih jih je puščal ob skodelici čaja
in nanje napisal
veš
na zadnjega
pozabila si
drobce praznine pometeš
v del
kjer si nekoč vedela
ne sekiri, saj nihče ne sliši.
hehe, miko, včasih skoćimo v tujo kožo, postanemo šamani :)
Drsimo v neopazno, ker dovolimo, da se izgubljamo v navadah. Kakor da bi nas posrkala preznina, ki nastane v središču vrtincu dvojine. Čestitke!
Milan Ž.
Hvala za lep komentar.
Vse dobro, Milan.
lp
Irena
Lepo povedano, kako nam z rutino uhajajo drobci, ki so nam sladili in osmišljali zvezo. Vsem se dogaja ...
LP, mcv
Najlepša hvala, Alenka.
V pesmih se lahko vselimo v telesa ali stanja, čustva, čutenja, ki bi lahko bila in nekomu so ...
Lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!