Noč barva nebo v skrivnostnost.

Dež poje svojo uspavanko.

Vse je mirno in spokojno.

Le moja duša je budna.

Srce hrepeni.

Nemirno tava in išče spanec.

Kje si ljubimec?

Roke objemajo blazino,

usta iščejo poljube.

Zaprem oči.

Začutim strast.

Mesec me boža, skozi meglico.

Lasje razsuti po blazini valovijo. 

Veter, dvigni me,

dvigni med oblake.

Položi me v mehkobo občutkov.

Dotakni se me, 

objemi me,

poljubi me.

Drhtim v vlažni poletni sapi.

Kapljice se bleščijo in polzijo 

po mehki koži v skrite kotičke,

v globine naslade poželenja,

ognjevite senzibilnosti.

Besede zapeljevanja, strasti,

čarobni opoj ljubezni, 

me popelje v erotični ples

ženske senzibilnosti.

Odzivam se taktu pesmi ljubezni, 

ritmu verzov in liriki mističnosti,

ki me spogledljivo objama, 

subtilno boža,  

zapeljivo vznemirja, 

ognjevito ljubi. 

Rada imam šelestenje besed.

Gracioznost zlogov.

Milino uspavanke.

Spogledljivost ljubečih povedi.

Prefinjeno poezijo.

Ritem umirjenega dihanja

in poljub spanca,

ko noč pobarva nebo v zasanjanost.

olgasem