MRAK

Dan se konča, mrak se gozdu lovi tema se spusti,
Se pretaka glas v prašne poti.
Slišim tvoj šepet, da si tukaj med kamenčke, med maha na jaslice.
Gledam te, kako si tam, velika kot moj dlan, med noč in dan, nasmejana in držiš vinca v omame.
Samo tista s vetrna sapa, meni je izdala, kot srna si v senci noči, povohla si me, ker sem bil drugič na isti poti.
Kamor ne želiš biti še enkrat tam ti,
Odkorakala si v temačni noči.

Kjer ti ni vidi nihče,  razen moji utrujeni oči.

faeq