Ogenj v peči, ker greje, je prijeten, a ko uide postane zlodej, ki upepeli vse. Pepel v štedilniku je recikliran in povsem čist. Ne vem čez koliko pogorišč sem šel že v tem življenju, da pretekla sploh ne omenjam, toda brez uničenj ne bi nikoli imel še voljo iti naprej. Dejansko živimo v nadzorovanem kaosu, dokler bo tako, imamo še možnosti...

lepo si povedal, Svit.

lp, m

Kdo je podtaknil požar in zakaj ali kdo ga je iz malomarnosti povzročil in  zakaj se otroci tako radi igrajo z vžigalicami?

Večna vprašanja.

težko je sprejeti svoje blato, za svoje, kot bi mogoče rekel Svit, toda marsikaj že v zametkih smrdi po genocidu in tega noben posameznik ali skupina nikdar ne more opravičiti.

sicer pa, dokler vse ne bo naše, zgolj človeško, ne more biti govora o enem. to podtikalec ognja ve.

žal obstaja tudi duhovni elitizem, ampak, da ne izpadem inkvizitor, bom končal.

lp, Rajko,

m.

Ja, razmišljam in bes me popada. Naj pomislim raje na morje. Lepo, Miko! Majda

pozdrav, Majda. nisem hotel povzročati jeze, ampak, da ne bi kdo mislil, da smo tukaj gluhi.

drugače pa se strinjam s Svitom, vse potrebuje svoj čas. le da ko hiša gori, ...., ah, gremo na morje.

lp, m

Miko, tvoja poezija mi je všeč, a ko začnem pri sebi razglabljati o tem našem preljubem svetu, mi zavrejo živci. Pa si rečem - Relaks, Majda!

prav. zgodovina je polna takih reperkusij, da bi obupal, če ne bi bilo res novega življenja. ne moremo si pa samo ponavljati, naj se ne ponovi.

če je jezus rekel, moje kraljestvo ni od tega sveta in razočaral mnoge, ker so verjeli, da jih bo osvobodil izpod rimskega škornja, je tokrat, se mi zdi, stvar mnogo večja in vsaj enako perfidna.

prihodnost so mladi. ne moja osebna odrešitev. se mi zdi.

morda pa bodo tisti, ki pravilno skrbijo zase, nekakšna luč v prihodnosti.

relax velja, ker če človek sebi škodi, od vsega skupaj ni kaj dosti.

pozdrav,

m