Jesenska potovanja.
Okoli gležnjev verižica spominov
odtisov poti in napora.
Bila sem prepričana,
da v spominu ohranim
vse velike slike.
Zataknejo se samo
malenkostni fragmenti.

Barva ulične fasade.
Napis na pepelniku
v hotelski veži.
Packa na klopi postaje.
Tvoje uho, ki je potovalo
zmeraj na moji levi.
Tam v višini klobukov.
Ali slišiš kaj več,
ker si višje?

Pogled na odprte sandale
mojih stopal.
Tudi to je v spominu.
Svetlo moder lak
na nohtih.
Hecno, kot kraki žabe
v kakšni prijazni pravljici.
In želja, ja.
Želja po življenju.

Z jutrom sem jo napletla.
Trde postelje
različnih narodnosti.
In okna ‒ simboli kultur.
To je bolje od zajtrka.

Na steno ob vzglavju
z dlanjo odtisnem ...
Maroko.

Mateja J.Hočevar