Nekoč si mi odpiral vsa vrata

držal me za roko

sem čutila ljubezen tvojo

in ti si srečen bil z menoj

Sem mislila

da bova skupaj

vse do mojih zadnjih dni

da ti boš tisti

ki me bo tolažil

to sem verjela

verjemi mi

A ti si me izdal

od mene si odšel

pregnal me iz doma mojega

vse lepo mi vzel

Nisi videl solz na licu mojem

nisi slišal

da klicala tvoje sem ime

 si korakal daleč stran

od mene

nikoli več v življenju

videl me

Si strto moje srce

pustil na cesti

da so ga drugi lomili

obračal si se proč od mene

in nisi roke mi ponudil

da bi iz brezna rešil me

Jokala sem za teboj

jočem še danes

vse dneve in noči

ker sin si moj

in ne verjamem

da do mene nič ti ni

Zdaj

ko strta in vsa bolna

pogrešam tvoj pogled

ki bi v trenutku ozdravil me

se ti obračaš proč

kot da ne vidiš me

Mogoče boš kdaj

srečo ti iskal

mogoče bodo tekle

po licu solze slane

takrat se spomni ti na me

in kakšne si zadal mi rane

A vseeno te pogrešam

rada bi videla tvoj nasmeh

se dotaknila tvojih rok

te ljubila in spoštovala

pozabila

da si pustil me pred

pragom svojim

ki bil nekoč je moj

da storil si največji greh

Grehe nikoli popraviti

ne moreš

strto srce se zaceliti ne da

slane solze se ne bodo posušile

ker tvoje srce dobrote ne pozna

Milena