še zima je čudna
ko snežinke zavijejo s poti
oblak je debelušen
in trava pritajeno vzklije
ko usta ujamejo škržat
in potegne me tvoja roka
bliže pod nebesno lino
zaobjame me tvoja noga
globoko pod ognjeni svod
prepustiva se
ko sok drsi med listjem
trepetavo se obrneva
da ob krike drgneva
po koži krvaveče note dolbeva
in pritisneš svoj vulkan ob moje prsi
da zadišim