Stečeš po mavrici.
Prideš na vrh ...
izgine.
Korak v prazno.
Izgubiš dihe.
Čas se ustavi v bolečini.
Tavaš med ostanki.
Na korake se lepijo smeti.
Zavzeto prebiraš.
Začneš se sestavljati
na novo, po svoje.
Brez ogledal in načrtov.
Brez odobravanja.
Stopaš mimo
začudenih pogledov,
opazk,
hihitanja,
glav, ki se obračajo za tabo.
Stisneš roko nelagodju.
Gledaš naravnost predse.
Gresta naprej.
Čez čas ga spustiš.
Poznam ta občutek.
Samo škratek je pritihotapil v zapis.
G(r)esta naprej.
Lep dan
Olga
Hvala,ti škratki os vedno bolj nevidni, pozdrav Nada
urednik
Poslano:
19. 06. 2023 ob 09:56
Spremenjeno:
19. 06. 2023 ob 10:13
Nad vsako mavrico je še obok, ki se ga ne zavedamo, dokler se nas znova ne dotakne resničnost. Čestitka za to izpoved!
Milan Ž.
Dodal sem eno vejico za ..., - sporoči, če je ok!
Veš, da ne vem, po moje brez vejice - bom pa pisala eni slavistki, in ko mi odgovori, ti sporočim, pozdrave Nada
Slavistka je na "odklopu" - predlagam, če se ti da, da enostavno izbrišeš "ko"( in vejico) - po mojem pesem nič ne izgubi, pozdrave Nada
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!