LABODI
ko si stopil v zatemnjeno sobo
je bil sestrin obraz že negiben
bled
bel kot kislo mleko
pa tudi zaudarjalo je tako
pa mogoče še malo po kloru
kot tam v kopališču
kamor ste lansko poletje hodili s stricem ivanom
zadnjič ste bili tam enkrat avgusta
spomniš se odmeva njegovega glasu
kako je zarezal med zobovje lesenih pregrad
tam pri kabinah za preoblačenje
levo od tušev
sabrina je bila tečna & cmeravada bi jo odobrovoljil vaju je peljal na sladoled
dol k šiptarju pri dravi
pozno je bilo
okončine vročega dne
so se že razlile po mirni gladini
na tleh je ležal papir
popisan s sabrinino nerodno pisavo
mama ga je prebrala
tudi njen obraz je bil bel in negiben
zmečkala ga je
in ga vrgla v straniščno školjko
od nekod se je pojavil stric ivan
z oznojeno dlanjo
te je prijel za roko
šla sta v park
k ribnikom
krmit labode
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 31. 08. 2009 ob 16:37
- Prebrano 1345 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 663
- Število ocen: 15
