
Sem sama ostala v senci
in sonce je skrilo vse žarke
iskala sem te vse dni in noči
iskala predrage sem tvoje oči
Sonce te ni obsijalo
in luna ni mogla te najti
so našle te moje oči
ko sam si jokal sredi noči
Sem z roko hotela se te dotakniti
tvojega obraza in tvojih las
želela s teboj sem se pogovoriti
želela sem slišati tvoj dragi glas
Ne vem kdo ti je žalost prinesel
in kdo ti je ranil srce
za njim se izgubila je vsaka sled
a rane ti nosi njegov pogled
Zato ga iztrgaj iz svoj'ga srca
k meni obrni svoj mili obraz
vsak dan ti poklonila bom veselje
da sreča in radost te k meni popelje
Ne bom več osamljena stala na cesti
tešile me bodo tvoje roke
ko te prižela bom čvrsto v objem
verjemi
za vedno ostal boš v njem
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!