Dovolj je
Oko razlito po papirju
nezavedno išče oporo,
trda in mehka tla,
da jih zlošči v lesk, blišč.
Obrišem jutra,
v svetle stolpe pripašem
okrogli svet.
Odlepljena od obzorja
po prstih počasi osvajam cilj.
Sonce mi visoko žvižga,
se smehlja, preizkuša.
Vzamem se v čtivo.
Se razberem.
Ostajam kar sem.
Kar je dovolj.
Lepo je, ko je navidezni "malo" dovolj ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 11. 06. 2023 ob 18:09
- Prebrano 161 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 100.9
- Število ocen: 4