BARABA

Že dolgo čakam, da me mine,
spodtikanje ob lastne se spomine.
Najlepši pogreznjeni v pozabi,
v mislih se oglašajo le slabi.

 


Prav zares nekoč bila sem mnenja,
da ljubezen začetek je brez konca,
a v tvojih prsih s kupom hladnega kamenja,
stopila bi na pot nesrečnega brezdomca.

 

Pristajale so besede sladke k tvojemu obrazu,
lesketala se ti je v očeh naslada,
vse dokler nisem videla v oglasu,
da iščeš žensko, da navadna si baraba.

 

Saj ne zaslužiš, da se sploh poslavljam,
to delam zgolj zaradi sebe,
ostanke za teboj pospravljam,
in dosti tvoje lažne megle.

Majda Žvokelj

Komentiranje je zaprto!

Majda Žvokelj
Napisal/a: Majda Žvokelj

Pesmi

  • 08. 06. 2023 ob 09:35
  • Prebrano 130 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 109.56
  • Število ocen: 4

Zastavica