Vedno, ko slišim tisto: izogibajte se stresu, se vprašam kako se mu izogniti, saj ni avto. Drugo je, kako ga dočakati in koliko mu bomo pustili, da nas lomi in zlomi.

Sebe najdem v miru, ki si ga privoščim vsakič, ko neham delati z ljudmi, ko neham poslušati kaj jih vse boli, a boli največkrat duša, ki ji ne dovolijo živeti.

Zbežim v samoto in ližem svojo dušo od vseh bolečin drugih, ki so se na njo prilepili.

Takrat ponovno Sem. Očiščena!

Lep opis si nam ponudila.

lpb

Res je Branka

Vem, da nas je vedno več v sponah zunanjega sveta in pozabljamo nase. Ampak počasi bo treba spremenit odnos. Iz jemanja in dajanja v biti tu in zdaj.

Hvala za postanek 

Lep dan Olga 

V "želji" je žeja. Brez vode ne morem, brez kakšne želje pa sem lahko, sploh, če je v oblakih brez dežja. Večni nemir nosi v sebi tišino, moje je, da se potrudim za mero in z-možnosti.
Kaj čmo taki smo.

Želje so nekaj. Hujša so neizpolnjena pričakovanja. Ko samo si, brez pričakovanj manj boli, ni stresa.

Lp. Olga

ko zgolj si, rečeš tudi, je kar je. moramo sprejeti česar ne maramo in izpustiti česar se oklepamo. 

zgolj biti je ljubezen onkraj dvojnosti. ko vse enostavno je, nosi svoj smoter v sebi.

vprašam se včasih, k čemu stegujemo roke, kar že nismo sami.

lepo, da si opozorila na to dimenzijo obstoja. pod njo so filozofi postavili hoteti in morati.

lp, m

V življenju dobimo kar potrebujemo,  redko kar si želimo. Ko je združeno oboje potem ni težko biti. Ko pa se nočeš sprijazniti z usodo. Trpiš. Lahko je to življenje, lahko filozofija, nič od tega ali oboje.

No zdaj pa že jaz filozofiram .... hihihi 

Lp. Olga

lepo olga, da filozofiraš iin res je kar praviš. razmišljamo pa tudi o ontološkem statusu besede, da se bolj hoh izrazim. zanimivo, kako beseda vztrajno služi in nič ne črhne.

kakorkoli, lepo te je brati.

m.

OOoo, kako lepo. Hvala

Majhen korak za človeštvo,

velik korak za posameznika.

Nepoistovetiti se s tistim, kar nisi.
Ah, te omejitve misli.

Lepo Olga te je brati

Hvala Rajko. 

Veliko pomeni tvoj odziv.

Lp. Olga