Spet...
Sem res na vrsti,
da korake štejem?
Saj mesec minil še ni,
kaj lahko si odpočijem?
Ni hrup v glavi tisti,
ki nože mi ostre zabada,
le blisk brez groma klesti,
in čelo, lice mi napada.
Počijem kdaj, na trati zeleni,
uživam za vedno v tišini,
brez groma korakov bliskajočih,
le sam, na utrujenih plečih?
Post Scriptum: ... in spet in spet
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Robert Tudjina
- 31. 08. 2009 ob 00:43
- Prebrano 870 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 164
- Število ocen: 6
