Pahnil si me v brezno
brez vode
hrane in sijaja
želel si
da me zlomiš
da pesem ne dočaka kraja
Da ne bi kdo posumil
da roka tvoja me je ubila
da ne bi nihče zvedel
kaj na srcu rana je storila
Sem prosila za kruh in vodo
za malo sreče in sijaja
ko gledala oči sem tvoje
slutila sem
za me ni raja
Obraz je hladen bil
pogled boleč
usmiljenja nikjer
le nekaj sveč
Sveče že zdavnaj ugasnile so
a moj pogled te vztrajno išče
prepričana
da tudi tebi je hudo
da tvoj mi dih ne more nadomestiti nihče
Ko končno sem spoznala
da milosti pri tebi ni
ni kesanja in ne vrnitve
spoznala sem
trpljenje moje te neskončno veseli
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!