Moraš se preliti.
Čez sebe.
Čez korake in objeme.
Da padaš tako hitro, da te dihi ne ujamejo.
Da se nabodeš na trnje in pretrgaš varnost.
Da skačeš po eni nogi, čeprav se ti smejejo.
Da zarežeš v tur in ga stisneš do konca.
Da te opeče sonce, ko iščeš sfingo v puščavi.
Da se nasmehneš neznancu, ki je lačen pogleda.
Da greš na vse štiri in rineš po blatu, da prideš ven čist.
Ne dovoliš, da pluvajo vate laži.
Ne dovoliš, da te porivajo v molk in brezbrižnost.
Ne dovoliš, da ti postrgajo meso s kosti.
Lepo, lepa pesem.
Lp
Faeq
Navodila za življenje ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!