ena pomladna
radostno sonce pluje
po mili modrini
beli kosmi neba se penijo
nad opojnimi dušami
bezgovih krošenj
gorko srce
dehti v barvitih rožah
drhti v lahnih sapicah
vznemirjeno
kakor brhka nevesta
z biseri pod čelom
nekje v globinah
razbolelih od časa brez kril
pestuje misel
spomin na mraz
na zimo
Oj Petja,
Glih še ujela si tole pomlad, ker že trka poletje na vrata.
Ampak zveni lepo (v zavesti vesolja)
Lp Ra.j.
Hvala za tvoj postanek in komentar:) ,
pozdrav,
P.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
- 02. 06. 2023 ob 22:08
- Prebrano 386 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 127.38