Deževala bom vate,
kot topla,
težko pričakovana junijska ploha,
ki prinese lahkotnost.
Dnevu bom pripela razkošne uhane.
Točila se bova v besede
in se počasi pila.
Skrila se bom za skalo,
s trebuhom polnim pritajenega hihitanja,
in čakala,
da me najdeš.
Da bova molčala
v njeni senci.
Ko se bodo razdalje raztegnile
in bodo mostovi majavi,
obraščeni z bršljanom,
z njegovimi temnimi cvetovi ...
bom kričala v skalo,
da se bo razdrobila,
da ne bo dajala
lažnega upanja.
zanimiva, se mi zdi kar igriva, kar vidim tisti bršljan, ki skalo objema (edino trebuhim črko zamenjaj)
Hvala za opozorilo, te napake se me držijo kot klopi, pozdrave Nada
Všeč mi je to prepletanje vsega živega v posamezničini zgodbi, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!