Se najin svet je podiral

že dolgo nazaj,

sem v sebi umiral -

kje že tisti je raj?

Nisem ji branil,

ko je odšla,

še sem jo ljubil

a sva kot tujca bila.

Še zadnjič ozrla

se je žalostno vame,

tiho vrata zaprla -

tako naj ostane.

Težka tišina

me je v hipu objela,

nikoli več ona

ne bo ob meni sedela.

Bil sem pripravljen,

da končalo se je

a vseeno osamljen

počutil sem se.

Ljubezen med nama

naj bi trajala večno

in dolga leta

živela sva srečno.

A se včasih sesuje

vse, kar si imel

in srce se sprašuje:

kaj si narobe počel?

tolminka