Ljubko marjetko
v rumeno, belem krilcu,
veter izziva.
Veter izziva
vsako bilko posebej,
ko trave žgečka.
Ko trave žgečka,
rad klepeta noč in dan.
To zna le veter.
To zna le veter,
pobožat marjetico,
ko cvetek zloži.
Ko cvetek zloži,
naslonjena na trave,
zaspi marjetka.
Zaspi marjetka,
veter te bo odnesel
v sanje o sreči.
v sanje o sreči
ziba plesalec veter
ljubko marjetko.
Včasih je treba v ta čas nemirov, stresa in preobremenjenosti vnesti tudi nekaj ljubkosti.
Lp. Olga
Marjetka je zapela in zaplesala ...
Samo z vetrom ima to možnost.
Hvala za postanek
Lp. Olga
Olga, še par nasvetov.
Haiku ne prenese rim, niti približnih ne.
Tudi zaznamovan besedni red (obrnjen) je neprimeren.
Npr:
Z ljubko marjetko veter se igra se igra veter.
Ves čas je treba imeti v mislih, da mora biti vsak haiku čisto samostojen in povedno trden tudi, če ga vzamemo iz pentlje in postavimo kot samostojno enoto.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!