Gozd me je povabil na sprehod.
Objel me je in sva šla.
Previdno mi polaga noge
na zemljo, na travnate preproge.
Na listje, korenine in gole skale.
Zaupam mu.
Opazujem sence sonca.
Listi šepetajo.
Ptice pojejo.
Drevesa me poznajo.
Brez besed mi vliva moč.
Je moj zdravnik in tolažnik.
Je moj navdih in spovednik.
Gozd me vabi v objem.
Globok vdih in že sem tam.
Srečno začarani pot pod nogami se je vila, gozdna.
Ta, ki daje nam zavetje ve, koga povabiti.
Lepa pesem za vsako vreme.
Lp
Da, tako lepo je v gozdu, da si zasluži takšno lepo pesem!
Točno tako kot si napisal
Lep dan ti želim.
Olga
Nada zdaj ko je vse ozelenelo in vzcvetelo je še toliko lepše in dišeče.
Lp. Olga
Gozd me je povabil na sprehod.
Objel me je in sva šla.
Ja, težko z občutkom opišeš toliko lepote, kot je premore gozd, a tebi je več kot uspelo! Zaljubila pa sem se v prva dva stavka! Majda.
Hvala Majda
Obožujem gozd. Velikokrat greva na sprehod.
Lep sončen dan
Olga
Kar zadihala sem s tvojim gozdom, popravila bi le predzadnji verz:
Gozd spet vabi me vabi v objem.
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Hvala Ana
(P)opravljeno.
Lp. Olga
Čestitke k pesmi, v kateri je gozd lepo poosebljen,
lp, Ana
Čestitam k podčrtanki! Veselim se s tabo! Majda
Hvala obema iz srca
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!