Speča polja mlade rži
Speča polja mlade rži
Iščem te Prometej:
slep sem;
v ognju besed
kamnito srce mi pogrej!
Tu. Pred tremi leti.
Tu. V letošnjem poletju.
Oktober je. Tu sva.
Utripajo z nama koraki;
v odmev šepeta bolero.
Rečeš mi:
''Kdaj spet prideva?''
Vrtnice prebadajo tla;
Sarajevo med nama prižiga luči.
Pročelja, ogrinjala drseča;
ure peščene
v pozabo osipajo
ulice dneve ognjene.
V tvoji sem sledi;
prišla sva
med sence brsteče:
ujete v hlad,
ob najinih,
otroške stopinje,
med letnice
okovani osuti beli cvetovi.
Okleneš se imen otrok
in zgrmim v te
iz neskončnosti vrtenja molitve;
tvoja roka
je roka otroka.
Speča so polja mlade rži.
Rečem ti:
''Neko pomlad.''
Na robovih mesta
se luči povzdigujejo
v dotik zvezd.
Tu. Čisto v naju.
(Sarajevo, 2013)
to pomlad
tu
sama
pomislim na pozabljene vrtnice
posvojim smrt
vseh onemelih mladih
in vse pomladi
postanejo zagrinjala
med ljubeznijo in temo
ker zaljubljene
vedno ubijajo v parih
da lahko trupla trohnijo
v objemih
in jih ni mogoče
obredno umiti
lahko jih le shranijo
pod znamenja tišine
saj so mladi zaljubljenci
v popolni predaji
že pred smrtjo nemi
in ne potrebujejo
maternega jezika
ne dediščine
čiste krvi
zaradi katere
se iz kletk zablod
seje smrt
vendar se ljubezen
v odtečeni krvi
zlije v večnost
tu
to pomlad
sama
na Vrbanja mostu
se Boško in Admira
dvigata
v naju
(Sarajevo, 2023)
Užitak je napojiti se izvrsnim poetskim djelom. Hvala, Milane.
Lijep pozdrav,
Mirko
Mirko, lep pozdrav iz Slovenije
in hvala za tvoj odziv na to pesem!
Milan Ž.
Ja, v Sarajevu je vedno lepo... in na trenutke žalostno
Lep pozdrav, Dejan
urednica
Poslano:
25. 05. 2023 ob 17:14
Spremenjeno:
25. 05. 2023 ob 17:15
Milan, čudovit je drugi del, to pomlad, v prvem delu (ali pesmi) pa je nekaj nejasnosti (morda le obrnjen vrstni red besed?), npr.
Pročelja, ogrinjala drseča;
ure peščene
v pozabo osipajo
ulice dneve ognjene.
(peščene ure / osipajo v pozabo / ognjene ulice dni?)?
Lp, Ana
Milan, uistinu je užitak pročitati pjesmu koja me mislima vrati u Sarajevo, ali ono Sarajevo na čijim su trgovima, ulicama cvjetali osmjesi i šaputala je neka drugačija glazba.
" Utripajo z nama koraki;
v odmev šepeta bolero.
Lijep vikend i pozdrav, Katica
Ana, kar je bilo (zapisano), je bilo (zapisano) ... :) >>>>>>>(- in je moj odtis tistega časa).
Prvi del je pesem, ki je nastala v Sarajevu in je bila takorekoč moja prva pesem, ki je bila javno objavljena in prišla v finale PT.
Vse se je torej zaželo v Sarajevo.
Drugi del (nadgrdnja pesmi, oz. dokoknčni odgovor na zadnje verze prve) je deset let kasneje tudi nastal v Sarajevu, ko sva z ženo obiskala Vrbanja most, 18. 5. 2023, torej na 30. obletnico smrti, ko sta pod streli ostrostrelaca obležala v objemu Boško in Adnira.
Torej gre pravzaprav na eni strani za retrospektivo vseh dogajanj, mojih občutji, ..., predvsem pa tudi pesniškega izraza nekoč in pa na drugi strani še vedno pesniškega občutenja, vendar mojega današnjega pesniškega izraza.
S tega vidika bi bila morda ta predstavitev lahko zanimiva tudi za druge ustvarjalce poezije, ki so se podali na pot pisanja poezije!
Lep pozdrav!
Milan Ž.
Dejan, res, Sarajeveo čudovito, a tragično, mesto!
Lp! Milan Ž.
Katica, še vedno mi v odmev šepeta bolero iz drsalnega plesnega nastopa na olimijadi '84, na koncu katerega se v objem zgrudita Christopher in Jayne.
Lp!
Milan Ž.
Milan, odlično, da si izpostavil to nastajanje pesmi (ko se vrnemo čez 10 let k isti točki / vsebini) in glede na vse povedano, se strinjam, da je ta časovni element (ki ga sicer brezčasna pesem ne vsebuje ali ni željeno, da ga ;) ohranjen.
Čestitke k rahločutni pesemski zgodovini nekega (ožigosanega) prostora in tistega, ki se vanj vrača,
lp, Ana
Ana, hvala!
Ja, s tem je sklenjen nekakšen moj cikelj.
Lp!
Milan Ž.
Čestitam, Milane!
Lp,
Katica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
- 22. 05. 2023 ob 20:17
- Prebrano 274 krat
Uredniško pregledano.