Bila sem v krogu ljubkih ptic

ki vse so lepo pele

so krila svoja razpenjale

in vse ptice so bile vesele

Le ena je žalostna bila

ni znala pesmice zapeti

ni krila svoja razpenjala

in vedela ni

zakaj na licu se ji solza sveti

Pa druge so jo tolažile

in pesmice ji pele

so njeno solzo posušile

želele so

da vse ptice bi bile vesele

Pa solz bilo je vedno več

in končno proč je odletela

zapustila druge ptice vse

in nič več ni bila vesela

Že davno je bilo

  ko ptičici sta dve prelepe pesmi peli

a zlomljena bila so njuna krila

da nista nikamor odleteli

Ostali sta na suhi veji

in glavico povešali

nihče ni videl njun obraz

in vedel ni da ptico sta pogrešali

Vse hudo sta ji oprostili

samo da krila bi razpenjala

krivico vso sta oprostili

samo da bi v nebo se vzpenjala

Milena