NEVIHTA
Dež se joče,
bliska jezo,
grom kriči.
Segla sem z roko med oblake
zajela vso žalost,
jo umila,
in objela.
Droben nasmešek sem ujela.
Prijela sem strelo,
v rokah jo držala
in pestovala.
Jeza se je razelektrila,
nežno zasvetila.
Grom sem v naročje vzela
ga pobožala,
in poljubila.
Nevihta se je umirila,
strela ni več grozila.
Grom je potihnil .
Z mavrico, ki čez nebo se smeje,
skrbno ga pokrijem.
Pssst
Dete je zaspalo.
Jaz preden nevihta pridrvi vedno izrekam zaščito, pravzaprav to počnem pred meditacijo vsak dan. Izgovarjam določen tekst in naredim gibalni performens. Meni se zdi tale tekst prav primerna zarotitev zoper "hudo uro."
Ja, ko hudo uro sprejmeš z objemom zgubi svojo moč.
Hvala za tvoj uvid
Lp. Olga
Živjo
Mhm, mhm kar mila, zdi se, ta nevihta,
ko ljubezni sila varujoča, pač Olga,
ji togotnost iz glave je izbila.
Lp Rajko
Hvala Rajko, z jezo po navadi samo še okrepiš hudo uro.
Je pa včasih težko, ko si tudi sam preobremenjen.
Lp. Olga
Meni je lep zaključek ... sladko spanje po nevihti ...
Lp, Caki
Res je, Caki. Spanje med dežjem ali po nevihti je čarobno.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 15. 05. 2023 ob 07:55
- Prebrano 191 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 109.4
- Število ocen: 5