Čuj me! Čuj me! Čuj!
Ovo je priča koju
ne možeš ispričati sama;
treba ti pomoć.
Mi smo mali a ovo je veliki grad;
za pod jedno drvo.
Društvo gde drvo blista,
obogaćeno ukrasima, izvan domašaja.
Iza kulisa.
Noć, noć je plava,
kristalno zrela;
jedna zvezda se prosula,
mesec trne u bolnom previdu.
Nedeljno jutro
– buđenje, svilenih čarapa;
krećem u šetnju do obale, obala je nada.
Hrapavo koračam šljunkom
do nje.
Zelo lepaaaaa!
Čestitke!
Lp, Marija
Hvala najlepše Marija.
Dejan,
Po ovoj kiši nema veze ako se smoče i čarape.
Barem ja tako mislim.
Inače doista lijep dojam
lp Ra.j.
Sve je to simbolika ... šetnja, svilene čarape;
da, samo smo ljudi. trebaju nam snovi, nada. vseeno, zelo lepa pesem.
lp
Hvala Damjana :)
Pozdrav, Dejane! Dugo ne svratih do tvojih pjesama. Zaljubih se u ovu. ❤️
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dejanivanovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!