Sonet: Iluzija
Ne sanjam več, več nimam svoje zgodbe,
brez tebe vsa lepota je minila
ko rekla si, da me ne boš ljubila,
da zdaj prišel čas končne je razsodbe.
Ko svojo kri prelivam v tvoje vene
na poti, ki s solzami je posuta,
v plašč smrti me brezbrižnost tvoja kruta,
kot mrtev led pomladi cvet, odene.
Prikrajšala si me za vse besede,
odnesla vse s seboj si melodije,
pustila me v objemu večne bede -
a slišiš me, ko krik se mi izvije
iz duše dna, kjer me obup obsede,
ko krutosti zavem se iluzije?
Dejan, čestitam na podčrtanki!
Lp, Katica
Pozdravljena Katice,
najlepša hvala za čestitko!
Lep pozdrav, Dejan
Pozdravljena Lidija,
hvala za opozorilo, ki je pripeljalo do te nove verzije. In pa hvala tudi za podčrtanko
Lep pozdrav, Dejan
Izvrsna "Iluzija", sonet u jedanaestercu sa stankom iza četvrtog sloga!
LPI
Pozdravljen Ivan,
super si opazil stanco, nisem niti sam opazil tega! Hvala!
Lep pozdrav, Dejan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dejan Bosil
- 13. 05. 2023 ob 20:10
- Prebrano 666 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 187.41
- Število ocen: 12