izza Gorjancev,
je pozabljena krajina.

Bela.
Od brez,
od glasov vil
in moči Petra Klepca,
od jutranje svetlobe na skalah,
od ovac in pastirjev,
od pene brzic in moke.
Duše so ovite v belo platno,
tam daleč - a ne tako daleč,
da se ne bi spominjal,
plešejo kolo.

In pride ...
Zeleni Jurij
in topla Kolpa,
potepanje po steljnikih

in hihitanje spleteno v venček.
Je "ringlšpil¨"
in prašni makadam,
pomrznjeni prsti v lavorju
in šopek zvončkov.
So prepiri in zamere,
padci in udarci.
So strahci in strahovi,
so povorke maškar
in visoki šolski hodniki.
So okusi jagod, robid
in kremastega sladoleda.
Dišijo kamilice, lipa
in prve rdečice.

Je globok vzdih.
Plapujoča otožnost
visi nad somrakom večera.

nada pecavar