Gledam žalostne tvoje oči

nekaj mi tiho govorijo

z mano so dneve in dolge noči

dokler mi v snu ne zbledijo

Rosa v njih vsak dan se nabira

ko hodiva po snegu skoz mraz

v objemu me greješ in me ovijaš

srečo spoznala sem tudi jaz

Misli se vračajo daleč nazaj

na zime

 poletja in na jesen

v srcu je tvojem tudi pomlad

da te boli

 dobro to vem

Bolijo te rane najinih dni

ko sva hodila čez hribe in polja

ko si v objemu stiskal me ti

nežno v naročju vse do obzorja

Zdaj pa žalost stresa srce

ki me bo samo na svetu pustilo

vem

 da bojiš in sprašuješ se

kaj se bo z mano zgodilo

Tiho

 pretiho bom legla v travo

zadnjo bom solzo z očesa izlila

za tabo zaplavala v širno nebo

ko te za zmeraj bom izgubila

Nasloni se tiho na rame moje

žalost naj zgine iz tvoji oči

prisegam

 da s tabo bom danes in jutri

zato te slovo naj ne boli

Milena