
Nosim odvečno, iztrošeno
prtljago,
Zgubljam čas in svojo energijo
drago.
Zbiram že stare ponošene
spomine,
shranjujem rane in svoje
bolečine.
To kar delam je brez vsakega
pomena,
le iskanje že zgubljenega
problema.
Bo treba pospravit prepolno
omaro,
kar ne ustreza odvreči v staro
šaro.
Ne bom hranila na podstrešju,
v kleti.
Vse mora takoj izginiti,
zgoreti.
Le tako bom spet zadihala
svobodo,
iz sebe izprala vso skrito
gnilobo.
Sliši enostavno se, zelo
preprosto,
saj bi morali početi to
pogosto.
Obleko, ki nekoč bila mi je v
okras,
Lep, zbledel spomin, a ne spravim je čez
pas.
Ker pustim tej cunji, da povzroča
gnečo,
pravim, ni prostora več za novo
srečo.
Vso staro navlako, zavžem
pospravim,
ponovnovo na svoje se noge
postavim.
Ne bo tako kot je bilo nekoč, že
prej
in končno je napočil čas, da grem
naprej.
Preveč pričakovala, preveč sem
dala.
Usoda se z mano ne bo več
igrala.
Ni enostavno, da se v sebi
spremenim.
Le jaz sem tista, ki to lahko
naredim.
Je to dovolj, da se odločim in
dobim?
Cilj mora bit jasen, da se ne
izgubim.
To potrebujem, da izstopim iz
napak.
S ponosom začnem, to bo moj prvi
korak.
ni enostavno razumeti, kaj je to začeti znova, mogoče, vsak dan začeti znova. ker iz spominov smo narejeni, pot pa je zmeraj pred nami.
j. krishnamurti se sprašuje celo ali lahko odvržemo sebe, v smislu svobode od znanega ...
videti nekaj z novimi očmi ni tako lahko.
če sem prav razumel.
lp, m
Ko so vino še hranili v mehovih, je Jezus rekel: "Novo vino se ne uliva v stare mehove, ker bi jih razgnalo, temveč se uliva v nove mehove..."
Podobno je s starimi vzorci, koncepti, kajti nove energije in pobude ne sodijo v stare kalupe, temveč jih je potrebno vzdrževati v "novem duhu." Torej so spremembe edina stalnica, ki zahtevajo prožnost človeka, ne glede na njegovo stanje, starost, prepričanje ali vero. "Na novo" se nam dogaja vsake toliko časa, zato je dobro biti pripravljen, čuječ in vitalen...
Ja, Svit
Res je zakoreninjene vzorce težko spremeniti. Pomembno je zgraditi zaupanje vase predvsem, če tega nisi doslej imel oziroma našel. Ko to uspe je vse lažje. Vse spremembe so potem dobrodošle in sprejemljive. Starost so potem le številke.
Hvala za odziv in čas, ki si mi ga namenil.
Lp. Olga
Olga dobro jutro,
pa še res je, kar pišeš.
Iz nekega samohranitvenega vzorca človek
nabira, kopiči, shranjuje,varčuje,
za nek umeten občutek varnosti.
Potem pa v nekem trenutku večino tega preseže
kot lastno potrebo, a se zaradi navezanosti na stvari
temu ne more in noče odpovedati, vreči proč.
Z vzorci mišljenja in čustovanja pa je še večji križ.
vsekakor pa ti privoščim svobodo, ki se razteza onkraj okvira tega vikenda
Rajko
Hvala Rajko
Včasih moram sama sebe spodbujat in se premaknit. Ni preprosto je pa zelo pomembno in večkrat ko človek to počne bolj je učinkovito. Predvsem, ker rada "hrčkam" in se moram dobesedno prisiliti, da zavržem kar ni več pomembno. Pa naj je to stvar ali odnos.
Tudi tebi želim kar sam potrebuješ.
Lp. Olga
Ja, Miko
Prav si razumel. Včasih sami sebe pozabljamo, predvsem v čustvenem smislu, ker se preveč zanašamo na mnenje drugih. To je tisto kar moram prekinit.
Hvala za čas, in razmisljanje, ki si mi ga namenil.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!