Nekdo mojo bol pozna
pa od njega ni besede
želi
da trpela ne bi
čutim njegove poglede
Mogoče res sem žalostna
še bolj spoznanje me boli
da on vse lepo mi želi
da bi sreča me krasila
in da bi smejala se vse dni
A namesto smeha
solze slane po licu mi drsijo
da vroče so
to dobro veš
in tudi tebe
vem
bolijo
Le kdo bi srečo mi povrnil
sprašujem se vse dni
da videla bi tvoj nasmeh
ti pa mojega
to si obupno srce želi
A cesta pred nama je ostala pusta
nikjer ni rož in modrega neba
nikjer ni srečnih ptic
ki bi prepevale
da njihova bi pesem segala
do tvojega in mojega srca
A vseeno za roke se drživa
gledava nebo in polja
se stiskava v objemu nežnem
vse do zlatega obzorja
Ti si vse kar mi je dano
ti si moje življenje in moj dih
nič hudega
če skupaj celiva si rano
zato pa se iz mojih prsi
izvija stih
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!