NEUSLIŠANA LJUBEZEN

Ob oknu pajčevina,

skoznjo sije mesečina,

soba medlo osvetljena,

ne zgane bilka se nobena.

Negibna nočna je tišina,

v srcu riše sled spomina,

nekje daleč, v daljavi

lik njegov se spet pojavi.

Še vedno stisne jo močno,

da skloni žalostno glavó.

Nje neuslišana ljubezen,

jo razjeda kot bolezen.

Upanje je izgubila,

da to srce bo osvojila;

samotno njeno je življenje

in bol povzroča ji  trpljenje.

Zaide mesec za goró,

žarijo zvezde bolj močno...

morda nekoč tudi za njo,

bo življenje bolj svetló.

tolminka