Zrcalo ti ki vse poveš

vsaj mislim si tako o sebi

a vendarle tega ne veš

kaj vse dogaja se v meni.

Tisto kar mi ne pokažeš

tudi sama skrijem pred seboj

čeprav me hudo, močno mika

razgrnit si željo še nocoj.

Saj res ne vem nit' kje začeti

ko vedno časa ni in ni

ko dan za dnem se mi zagubi

kar čutim škodo, da delam si.

O revica sem res velika

ko sama sebi  ne priznam,

da čustva svoja ognjevita

ne puščam iziti ven na plan.

Namesto da jim dam živeti

da osvobodijo mi srce

le one vem bi umirile

kar kuha v meni se in vre.

Ne zmorem več si le lagati

Pretvarjati - ni čas za to                                                      razpočilo se bo v meni

moj temelj – to prvinsko slo.

Težina vseh življenjskih silnic

me bremene in govore

še leta ta nemilosrčna

v prid ljubezni ženo me.

Dovolj poslovnih hladnih stikov

dovolj posvetnih potovanj

prepustila se bom srčnim mikom

oživela željo svojih sanj.

Zakaj priroda vsa na zemlji

ima v sebi le en san

kako naj cvet dišeče barve

iz vsake biljke privre na dan.

Kakšna biljka sem jaz sebi

ko peham se le za denar

ljubezni v njem ni našel nihče

le strah - samota sta vladar.

                                                                               6. 5.2005.

tomi