V tišino odeta, med štiri stene ujeta,

Se sprašujem,

Enakost med ljudmi, je postala prekleta?

Spet ...

Lomim družbo v svoji trezni glavi.

Abstinenca, vzdržnost ...

Bodi kar si ...

Ostajam trezna.

Jezna.

Eno in isto brez dna.

Zdrobim poglede v hladni roki.

Anarhija?

Neenakost.

Enigma, ki je večna.

Kaj spremeniti?

Ali se ukloniti?

Jezno stopam nasproti.

Dokler se ne ustavim.

Obsojajoče poglede 

Bežno obglavim.

Res niso vredni časa, niti mojega

Očesa.

anjavihtelic